Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je povzročila buren odziv javnosti po domnevnem zajetju voditelja tuje države brez predhodne odobritve kongresa. Kritiki opozarjajo, da tovrstni enostranski vojaški posegi v tujini prinašajo dolgoročne negativne posledice za stabilnost regij. Hkrati Trump s svojimi dejanji dokazuje odpornost na politične škandale, saj se je kljub številnim obsodbam in ustavnim obtožbam vrnil na oblast, kar po mnenju strokovnjakov kaže na visoko stopnjo polarizacije v ameriški družbi, kjer etični spodrsljaji ne končujejo več političnih karier. Dodatne skrbi povzroča imenovanje Emila Boveja, nekdanjega Trumpovega osebnega odvetnika, na položaj zveznega sodnika prizivnega sodišča. Bove se je znašel pod plazom kritik zaradi domnevno neetičnega ravnanja, saj je javno podprl predsednikovo pomiloščitev obsojenega preprodajalca mamil in se udeležil Trumpovega političnega zborovanja. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšna dejanja kršijo načelo nepristranskosti sodstva in ustvarjajo vtis, da si sodniki s politično zvestobo utirajo pot do najvišjih položajev v državi, vključno z vrhovnim sodiščem.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Glavni sodnik Gavai je izrazil mnenje, da bi morala biti nova stavba Višjega sodišča v Bombaju posvečena pravici, ne pa razkošju. Razkril je, da se je sprva obotavljal udeležiti slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna, vendar si je premislil, ko so mu povedali, da ni znano, kdaj bo sodnik Višjega sodišča v Bombaju ponovno zasedel najvišji sodni položaj.